Staranje je spreminjanje

Staranje vodi v spreminjanje. Največji upad psihofizičnih sposobnosti je zaznan med 60- in 70-im letom nato pa so spremembe, v kolikor ni prisotnih bolezenskih procesov, le še malenkostne.

Na kognitivni ravni se spremenijo hitrost obravnave informacij, mišljenje in spomin. Pomembno je med kognitivnimi intelektualnimi procesi ali načini spoznavanja (zaznavanje, prepoznavanje, mišljenje, predstavljanje, spominjanje, presojanje) in čustvi, ločevati normalne in patološke odklone. Dobre kognitivne sposobnosti omogočajo ohranjanje samostojnosti in boljše socialno vključevanje ter so preventiva pred Alzheimerjevo boleznijo. Število bolnikov s to boleznijo naj bi se v naslednjih 40 letih potrojilo, zato je pomembn redna telesna dejavnost, ki zmanjšuje tveganje za nastanek bolezni. Hkrati telesna dejavnost  zmanjšuje upad kognitivnih sposobnosti ter spodbuja možgane k nastajanju novih celic-nevrogenezo.

Povečanje telesne dejavnosti za samo 10%, pomembno zmanjša nevarnost za nastanek Alzheimerjeve bolezni,, vpliva na plastičnost mišic, istočasno pa je tako delovanje preventivno.

Žal je kljub dokazom o pomenu telesne dejavnosti za zdravje in dejstvu, da lahko samo tisti človek, ki sprejme svojo starost živi polno življenje, še vedno v prednosti neaktiven način življenja.